Doma imamo večjega psa, starega že 8 let, in vedno dobi za glodat kosti, ki ostanejo od kosila. Najraje ima tisto veliko, ki se je kuhala v goveji juhi. Pa ne zato, ker je najboljša, ampak zato, ker najdlje traja.

Danes pa smo za kosilo imeli slastnega piščanca. Na obisku je bila moja dobra prijateljica Tatjana, ki je tudi velika ljubiteljica psov. Dela tudi kot prostovoljka v zavetišču in občasno pomaga pri lažjih delih na veterini. Ko je videla, da smo vse kosti od piščanca. Predvsem je nevarna tista drobna koničasta koščica, ki je podobna zobotrebcu. Piščančje kosti pa so nevarne tudi zato, ker so krhke in se zelo drobijo. To pa je nevarno, ker ko pes ugrizne, se mu v gobcu zdrobi na zelo ostre dele, ki ga lahko poškodujejo. Tudi zaletijo se mu lahko in se zato pes lahko zaduši.

Malo sem se prestrašila, ko mi je Tatjana povedala vse njene izkušnje. Čisto vse se niso dobro končale in za vse so bile krive kosti, ki so jih lastniki, dobronamerno dali svojim kužkom. Priznam, da sem pazila na tisto dolgo koničasto kost, na druge pa ne, saj je naš kuža priden in ne golta vse hrane. Tudi kosti lepo počasi je in nismo imeli nikoli nobenih težav. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, sem se odločila, da od sedaj naprej, nikoli več ne bom svojemu psu dala piščančjih kosti.…