Naš sosed in moj dolgoletni prijatelj je bil strasten lovec, zvest varuh narave in dolgoletni član lokalnega lovskega društva. Že od malih nog je poznal vsak kotiček bližnjega gozda in pogosto je govoril, da narava ponoči pokaže svoj pravi obraz.
Tako ni bilo nič nenavadnega, da je tistega petkovega večera, ko je luna sramežljivo kukala izza oblakov, odšel na rutinski nočni obhod po svojem revirju. Tokrat pa je s seboj tudi nov nočni daljnogled, ki je bil nameščen na njegovo puško in mu je omogočal kristalno jasen pogled tudi v najtemnejši noči. Po nekaj urah tihe hoje in poslušanja nočnih šumov, je nenadoma zaslišal nekaj, kar ni bilo značilno za gibanje divjadi.
Previdno se je skril za velik gost grm. Zdaj je še kako prav prišel nočni daljnogled, skozi katerega je pregledal območje. Srce mu je začelo hitreje biti, ko je v objektivu zagledal postavo v kamuflažnih oblačilih, kako je klečala ob mrtvi srni. Moški je ravno spravljal uplenjeno žival v vrečo, njegovo orožje z dušilcem zvoka pa je ležalo ob njem, nočni daljnogled pa ni bil na njegovi puški. Sosed je takoj vedel, da ima opravka z divjim lovcem, z osebo, ki brez dovoljenja lovi in s tem škoduje tako naravi kot zakonitim lovcem. Previdno se je približal, nato pa z odločnim glasom ukazal, da naj spusti orožje in dvigne roke. Nepričakovani ukaz je presenetil krivolovca, ki je poskušal pobegniti, a ga je sosed s hitrim in močnim gibom onesposobil in ga s pomočjo lisic zadržal na mestu. Ko so na kraj prišli še drugi lovci in policija, ki jih je poklical, se je izkazalo, da gre za že znanega kršitelja, ki mu do zdaj ni bilo moč ničesar dokazati.
Tokrat pa so bili dokazi nesporni. Vse zahvaljujoč sosedovemu dobremu nadzoru in novi napredni opremi na njegovi puški. Že prvo večer mu je nov nočni daljnogled pomagal, da je ujel krivolovca.…